-
1 open-air
adjective (outside: an open-air meeting.) na prostem* * *[óupənʌ/ə]adjectivena prostem, pod milim nebomopen-air swimming pool — bazen na prostem, odprt bazen -
2 alfresco
-
3 bathe
[beiƟ] 1. verb1) (to put into water: He bathed his feet; I'll bathe your wounds.) kopati, umiti2) (to go swimming: She bathes in the sea every day.) kopati se2. noun(an act of swimming: a midnight bathe.) kopel- bather- bathing* * *I [beið]transitive verb & intransitive verb(na prostem) se kopati, umiti, oblivati (se)II [beið]nounkopanje na prostem -
4 bowling-green
noun (a smooth piece of grass for playing bowls on.) kegljišče na prostem* * *[bóuliŋgri:n]nounkegljišče na prostem -
5 open
['əupən] 1. adjective1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt2. verb1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti•- opener- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms* * *I [óupən]adjective ( openly adverb)odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez meglewith open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijoopen book — odprta knjiga, figuratively odkrit človekjuridically in open court — v javni razpravijuridically open and shut case — nezapleten primereconomy politics the open door — politika svobodne trgovinewith open eyes — zavestno, z odprtimi očmifiguratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kajwith open hands — z odprtimi rokami, darežljivoto lay open — razodeti, odkriti, pokazatito lay o.s. open to — izpostavljati se čemuopen ice — led, skozi katerega je še možna plovbato leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo straneconomy open market — svoboden trgmilitary open order — razmaknjena vojaška formacijaAmerican open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalistiopen town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)open time — čas, dovoljen za lovto throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komujuridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzrokaopen water — plovna, nezaledenela vodaII [óupən]nounthe open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnostto come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)in the open — na prostem, na zrakuIII [óupən]1.transitive verbodpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);2.intransitive verbodpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)to open the ball — začeti prepir, biti spredajto open the eyes of s.o. — odpreti komu očimilitary to open fire — začeti streljatito open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustvato open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu -
6 outdoor
(done, for use etc outside, not in a building: outdoor shoes.) za ven- outdoors* * *[áutdɔ:]adjectivezunanji, na prostem, pod milim nebom; ne v parlamentuoutdoor patients department — ambulanta, poliklinika -
7 air
[eə] 1. noun1) (the mixture of gases we breathe; the atmosphere: Mountain air is pure.) zrak2) (the space above the ground; the sky: Birds fly through the air.) zrak, nebo3) (appearance: The house had an air of neglect.) videz4) (a tune: She played a simple air on the piano.) melodija2. verb1) (to expose to the air in order to dry or make more fresh etc: to air linen.) prezračiti2) (to make known: He loved to air his opinions.) izražati•- airbag- airily
- airiness
- airing
- airless
- airy
- airborne
- air-conditioned
- air-conditioner
- air-conditioning
- aircraft
- aircraft carrier
- airfield
- air force
- air-gun
- air hostess
- air letter
- airlift
- airline
- airliner
- air-lock
- airmail
- airman
- air pollution
- airplane
- airport
- air-pump
- air-raid
- airship
- airtight
- airway
- on the air
- put on airs / give oneself airs* * *I [wə]nounzrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodijato be ( —ali go) on the air — govoriti, oddajati se po radiuby air — po zraku, z letalomto beat the air — zaman si prizadevati, prazno slamo mlatitito give o.s. airs — šopiriti seAmerican slang to give s.o. the air — odpustiti kogato go up in the air — razburiti, razjeziti se, pobesnetito keep s.o. in the air — pustiti koga v negotovostito walk ( —ali tread) on air — biti ves srečen; zibati se v srečiII [wə]1.transitive verbzračiti; sušiti; rešetati; ohladiti; figuratively objaviti; širokoustiti se;2.intransitive verbsprehajati se; domišljati sito air one's fine clothes — bahati, šopiriti seto air o.s. — iti na sprehod, sprehoditi se -
8 airing
noun (a short walk etc in the open air: She took the baby for an airing.) sprehod na prostem* * *[ʌ/əriŋ]nounzračenje; sprehod -
9 barbecue
1. noun1) (a framework for grilling meat etc over a charcoal fire: We cooked the steak on a barbecue.) žar2) (a party in the open air, at which food is barbecued.) pojedina na žaru2. verb(to cook on a barbecue: He barbecued a chicken.) peči na žaru* * *[bá:bikju:]1.nounraženj; na ražnju pečena žival; American ljudsko slavje na prostem; bife, okrepčevalnica; pražarna (kave);2.transitive verbna ražnju peči; pražiti (kavo) -
10 camp
[kæmp] 1. noun1) (a piece of ground with tents pitched on it.) tabor2) (a collection of buildings, huts or tents in which people stay temporarily for a certain purpose: a holiday camp.) tabor, kamp3) (a military station, barracks etc.) tabor, vojašnica4) (a party or side: They belong to different political camps.) tabor2. verb((also go camping) to set up, and live in, a tent / tents: We camped on the beach; We go camping every year.) taboriti- camper- camping
- camp bed
- camp-fire
- campsite* * *I [kæmp]nountabor, taborišče, šotorišče, začasno bivališče; šotorjenje; figuratively vojaško življenjeto break up ( —ali strike) a camp — zapustiti, pospraviti taboriščecamp follower — marketandar(ica); vojaška prostitutkaII [kæmp]intransitive verb & transitive verbtaboriti; utaboriti (se)to camp out — spati v šotoru, na prostem, pod milim nebom -
11 camp-meeting
[kaempmi:tiŋ]nounAmerican cerkveni obredi na prostem -
12 catch-as-catch-can
[kaečəzkaečkaen]nounsport borba v prostem stilu -
13 cook-house
[kúkhaus]nounkuhinja na prostem; ladijska kuhinja -
14 cook-out
[kúkaut]nounkuhanje na prostem, na izletu -
15 door
[do:]1) (the usually hinged barrier, usually of wood, which closes the entrance of a room, house etc: He knocked loudly on the door.) vrata2) (a means of achieving something: the door to success.) vrata•- doorknob- doorman
- doormat
- doorstep
- doorway
- on one's doorstep* * *[dɔ:]nounvrata, vhod, dohod; technical zaklopnica, vratcafiguratively to close the door — onemogočitifiguratively next door to — blizu, skorajfront door — glavna, hišna vratato darken s.o.'s door — priti komu v hišoto show s.o. the door, to turn out of doors — spoditi koga, pokazati mu vratato lay a charge at the door of s.o. — obdolžiti koga -
16 field-bed
[fí:ldbed]nounpoljska postelja; spanje na prostem -
17 field-sports
[fí:ldspɔ:ts]nounplural šport na prostem -
18 free
[fri:] 1. adjective1) (allowed to move where one wants; not shut in, tied, fastened etc: The prison door opened, and he was a free man.) prost2) (not forced or persuaded to act, think, speak etc in a particular way: free speech; You are free to think what you like.) svoboden3) ((with with) generous: He is always free with his money/advice.) velikodušen4) (frank, open and ready to speak: a free manner.) odkrit5) (costing nothing: a free gift.) brezplačen6) (not working or having another appointment; not busy: I shall be free at five o'clock.) prost7) (not occupied, not in use: Is this table free?) prost8) ((with of or from) without or no longer having (especially something or someone unpleasant etc): She is free from pain now; free of charge.) razbremenjen; brezplačen2. verb1) (to make or set (someone) free: He freed all the prisoners.) osvoboditi2) ((with from or of) to rid or relieve (someone) of something: She was able to free herself from her debts by working at an additional job.) rešiti•- freedom- freely
- free-for-all
- freehand
- freehold
- freelance 3. verb(to work in this way: He is freelancing now.) opravljati svobodni poklic- Freepost- free skating
- free speech
- free trade
- freeway
- freewheel
- free will
- a free hand
- set free* * *I [fri:]adjective ( freely adverb)(from, of) prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen; chemistry nevezanto be free to... — smetifree and easy — neformalen, nekonvencionalen, naravenFree Church — cerkev, ki je ločena od države; British English neanglikanska cerkevfree fight — pretep, ravs in kavsfree from ( —ali of) — brez, prost česa; izven, zunajfree hand — proste roke, posebna svoboda dejanjato make s.o. free of one's house — dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobofree labour — delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatihfree trade — prosta trgovina; tihotapstvofree alongside ship commerce prost prevoz do ladjeII [fri:]adverb ( from) prosto, neovirano; brezplačno, zastonjmotoring to run free — biti v prostem tekuIII [fri:]transitive verb(of, from) rešiti, oprostiti, osvoboditi; izločiti; odpreti (pot) -
19 free-wheel
[frí:wi:l]1.nounprosti tek; kolo s prostim tekom;2.intransitive verbkolesariti v prostem teku -
20 hedge-school
[hédžsku:l]nounhistory šola na prostem; zakotna šola
См. также в других словарях:
pròst — prôsta o stil. ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tábor — a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léten — 1 tna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na leto: a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píknik — 1 a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plán — a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plenêr — ja tudi a m (ȇ) um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
serenáda — e ž (ȃ) 1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado 2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade 3. muz. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sobótnik — a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Престольный праздник — … Википедия
átrij — a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
